Slovenski mediji so bili v zadnjih tednih polni novic o dokončni razsodbi arbitražnega sodišča med Slovenijo in Hrvaško. Napovedan dogodek je imel v Sloveniji največ odzivov na družabnem omrežju Twitter (61 odstotkov vse komunikacije), kjer je možnosti za dvosmerno komuniciranje toliko, kolikor je uporabnikov.

Kako si lahko predstavniki državnih institucij in politike poenostavijo delo pri spremljanju spletnih vsebin v primeru podobnih pomembnih dogodkov, ko je omemb zelo veliko? In na kakšne načine lahko prisluhnejo svojim državljanom?

Majski požar v vrhniškem Kemisu, zaradi katerega so občani in širša javnost pričakovali takojšen odziv državnih institucij, je tudi eden izmed tovrstnih primerov. Nepričakovan dogodek, ki je zlasti od pristojnega ministrstva za okolje zahteval takojšen odziv, je bil zaradi pomanjkljivega in zapoznelega pojasnjevanja deležen številnih kritik. Nejevoljni Vrhničani in javnost so zlasti v prvih dneh od požara od pristojnih organov zaman čakali na pojasnila in informacije o onesnaženosti okolice. Tudi v tem primeru je bil glavni kanal komuniciranja Twitter (68 odstotkov vse komunikacije), na katerem se novice tudi sicer v veliki večini pojavijo najprej, šele nato sledijo objave v drugih medijih.new-piktochart_23344037_ce8418e8557b3dc9f800f138df92b023f5538ed9

Dejstvo je, da danes informacije zaradi interneta potujejo hitreje kot kadarkoli prej. Če delate v vladnih institucijah ali je vaše delo povezano s politiko, gotovo veste, da je lahko spremljanje spletnih odzivov na politične teme in aktualne dogodke pomemben vir informacij o tem, kaj si mislijo državljani.

Tudi v Sloveniji uporaba interneta namreč narašča, kar 71 odstotkov gledalcev tako ob gledanju televizije brska po spletu, tudi po družabnih omrežjih, kjer je mogoče najprej podeliti svoje mnenje o neki politični temi. Da bi dobili jasno sliko o mnenju državljanov in novicah, ki jih objavljajo spletni mediji, uporaba media monitoring orodij že zdaleč ni več stvar prestiža, ampak obvezna oprema predstavnikov za odnose z javnostmi. Na enostaven način lahko na ta način dobijo vpogled v teme, ki so pomembne državljanom, preprečijo pa lahko večje komunikacijske krize in skrbijo za ugled institucije.

Če delate v politiki in predpostavljate, da so objave, ki so vam na voljo na družbenih omrežjih, vidijo tudi drugi, se najverjetneje motite. Družabna omrežja, kot je npr. Facebook, izbirajo vsebine, ki se navezujejo na vaše pretekle aktivnosti in všečke, kar pomeni, da imajo lahko drugi uporabniki drugačno sliko o isti temi.

Državne institucije lahko uporabljajo media monitoring za spremljanje omemb:

  • svoje institucije
  • predstavnikov vodstva
  • delovnih področij
  • zakonov in pomembnih odločitev
  • nepričakovanih dogodkov, ki potrebujejo takojšnje ukrepanje

Napredno filtriranje in mobilni dostop

Možnost enostavnega pregleda zbranih vsebin olajšajo tudi napredni filtri, ki nam že v naprej izločijo tiste objave, ki nas gotovo ne bodo zanimale. Če je delovni vsakdan sestavljen iz številnih sestankov in obveznosti izven pisarne, je takojšen dostop do pomembnih omemb o instituciji ali vodstvu preko mobilne aplikacije pripomoček, ki prežene bojazen, da nas bodo ob vrnitvi v pisarno presenetile pomembne medijske objave. Mediatoolkit je tako na voljo v Android in iOS različici.

Media monitoring pa ni samo prejemanje pravih informacij ob pravem času – je dosti več kot to.

Analiza spletnih vsebin pomaga pri celostnem razumevanju komunikacije, pri čemer lahko spremljate pregled:

  • najbolj aktualnih tematik
  • deljenih vsebin na družabnih omrežjih
  • vplivnežev, ki pišejo o določeni temi
  • (ne)naklonjenih vsebin oz. njihovega sentimenta (nevtralen, pozitiven, negativen)
  • primerjavo med tematikami

Glavni namen spletnih media monitoring orodij je ta, da prihranijo čas, ob pravem času vam ponudijo tiste informacije, ki jih potrebujete, medtem pa se lahko vi posvetite pomembnim opravilom. Nenazadnje tudi pitju kave, ki lahko pripomore k učinkovitosti vašega dela.